PROMOCIJA ZDRAVJA / ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Zdrav življenjski slog
Uvod
Stroški za zdravstveno varstvo delavcev naraščajo
Učinkovitost programov PZD
Projekt Premikamo Evropo
Uvod
Elementi življenjskega sloga kot na primer prehrana, telesna dejavnost, uporaba tobaka in obvladovanje stresa močno vplivajo na zdravje. Vrsta raziskav je pokazala, da so prekomerna teža in debelost, srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak in diabetes glavna tveganja za zdravje, ki gredo predvsem na račun »nezdravega« življenjskega sloga.
Povezave
prehrana
telesna dejavnost
uporaba tobaka
obvladovanje stresa
Stroški za zdravstveno varstvo delavcev naraščajo
Podatki iz Svetovnega poročila o zdravju 2002, ki prikazujejo 10 vodilnih dejavnikov tveganja kot odstotek bremena bolezni v razvitih državah, jasno dokazujejo pomemben vpliv prehrane, telesne dejavnosti, uporabe tobaka in stresa na zdravje.
Življenjski slog ni zgolj zasebna zadeva: na zdravje gledamo kot na pomemben dejavnik delazmožnosti in zaposljivosti. Prav tako opominja, kako bi lahko bolje dosegli zahteve v zvezi z večjo prožnostjo v svetu dela.
Vse več delodajalcev se zaveda povezave med življenjskimi navadami, dobrim zdravjem, manjšo odsotnostjo z dela, nižjimi stroški za zdravljenje, učinkovitostjo dela in produktivnostjo.
Evropska podjetja/organizacije/ustanove se soočajo z naraščajočimi stroški zaradi odsotnosti z dela. Zanimanje za promocijo zdravja pri delu (PZD) se je med delodajalci povečalo, saj so dosegli stroški za zdravstveno varstvo razsežnosti, ki si jih ne morejo več privoščiti. Tako na primer v EU debelost odgovarja za 7% stroškov za zdravstveno varstvo, medtem ko gre v ZDA v velikih podjetjih vsaj četrtina skupnih letnih stroškov za zdravstveno varstvo na zaposlenega na račun nezdravega življenjskega sloga. Stroški za zdravstveno varstvo naraščajo s starostjo in z naraščanjem indeksa telesne mase (ITM). Še več: neposredni stroški za zdravstveno varstvo predstavljajo zgolj četrtino vseh stroškov zaradi slabega zdravja. Eden največjih stroškov nastaja takrat, ko pridejo na delo delavci, ki zaradi zdravstvenih težav niso polno produktivni. Preostali stroški vključujejo absentizem in kratkoročno nezmožnost za delo.
Učinkovitost programov PZD
Zato so postali programi PZD zelo popularni. Vendar pa imajo obstoječi tradicionalni programi, ki so na splošno usmerjeni v posameznikova tvegana vedenja, povezana z zdravjem (npr.: telesna nedejavnost, slaba prehrana, kajenje), le malo vpliva. Programi, ki ciljajo zgolj v vedenje, navadno niso učinkoviti, saj ljudje po zaključku programa zelo hitro obudijo stare navade. Uspešni programi ugotavljajo razmere in interese, pomagajo ljudem pri oblikovanju ciljev, jih učijo spretnosti in veščin, potrebnih za spreminjanje navad, povezanih z zdravjem, in zagotavljajo priložnosti za vzdrževanje zdravju naklonjenih vedenj.
Novejše intervencije in koncepti uvajajo vsestranski pristop, ki vključuje delavca in organizacijo; vplivati želijo na spremembo obnašanja v kombinaciji z izboljšanimi delovnimi razmerami in okolji. Na primer na bolj zdrave prehranske navade lahko vplivamo preko ponudbe v menzi, telesno dejavnost pa vgradimo v delovni vsakdan. Osnovo za tak pristop zagotavlja načrt, ki je usmerjen tako v delavca kot v organizacijo dela v okviru podporne kulture podjetja.
Projekt Premikamo Evropo
Cilj projekta Premikamo Evropo je spodbuditi čim več podjetij po Evropi, da bi vlagala v več in boljše zdravje na delovnem mestu. Evropska mreža za promocijo zdravja pri delu (ENWHP) je razvila 7. skupno pobudo o z življenjskim slogom povezani PZD. Cilja v naslednja štiri področja: spodbujanje telesne dejavnosti, nekajenja, zdrave prehrane in skrbi za duševno zdravje. Pobuda je zasnovana v obliki kampanje, ki postavlja standarde kakovosti za dobro prakso na področju z življenjskim slogom povezane promocije zdravja pri delu, odkriva modele, ki izpolnjujejo te standarde, in ugotovitve širi po vsej Evropi.
