obvestila in novice / obvestila za javnost / Prikaz obvestila
Seminar o nasilju na delovnem mestu in zdravju mladih delavcev
Vsakoletni seminar o varnosti in zdravju pri delu je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa letos posvetil dvema aktualnima temama, in sicer psihičnemu nasilju na delovnem mestu ter zdravju in varnosti mladih delavcev. Seminar, ki je potekal 7. in 8. decembra v Veliki dvorani Kliničnega centra Ljubljana, je bil namenjen zdravnikom specialistom medicine dela, prometa in športa, strokovnjakom s področja javnega zdravja in promocije zdravja, strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu, kadrovskim delavcem, medicinskim sestram in psihologom v medicini dela, prometa in športa, ravnateljem in pedagogom poklicnih šol in drugim, ki jih ti področji zanimata.
Prvi dan seminarja so strokovnjaki s področja promocije zdravja, medicine dela, sociologije, psihiatrije in prava z različnih zornih kotov osvetlili pojav psihičnega nasilja na delovnem mestu ali "mobbinga". Čeprav v različnih kulturah pojav zelo različno imenujejo in tudi v Sloveniji obstaja več izrazov zanj, strokovnjaki soglašajo, da gre za sistematično slabo ravnanje s podrejenimi, kolegi ali nadrejenimi, ki lahko, če se ponavlja ali poteka kontinuirano, povzroči žrtvam resne socialne, psihične in psihosomatske težave. Po podatkih različnih raziskav po Evropi naj bi zaradi psihičnega nasilja trpel celo vsak peti zaposleni. Najboljši način preprečevanja psihičnega nasilja v organizacijah je sprejem politike, ki bo spodbujala pozitivno vedenje, pravične odnose in odprto komunikacijo med različnimi ravnmi upravljanja in med sodelavci. Hkrati bi bilo treba vzpostaviti sistem svetovanja in pomoči žrtvam, ki bi žrtve, priče in tudi pooblaščene zdravnike spodbujal k prijavi in reševanju primerov psihičnega nasilja.
Prepoved psihičnega nasilja in obvezo zagotavljanja pogojev za dostojanstvo pri delu pa bi morali vključiti tudi v slovensko zakonodajo. Danes namreč noben zakon ne ščiti delavcev posebej pred psihičnim nasiljem, ampak se morajo primeri psihičnega nasilja na sodišču "skriti" za drugačnimi problemi, kar pa žrtvam otežuje in podaljšuje pot do pravice.
Zelo zanimivi so bili prispevki gostij s Hrvaške, ki so predstavile izkušnje in programe preprečevanja psihičnega nasilja na delovnem mestu, kakršnih v Sloveniji še nimamo. O psihičnem nasilju na delovnem mestu so začeli na Hrvaškem govoriti sredi 90. let, do danes pa jim je ob prostovoljnem delu številnih strokovnjakov in medijev uspelo ustanoviti nevladno organizacijo Udruga mobbing, organizirati psihosocialno pomoč in brezplačno pravno svetovanje žrtvam, številne strokovne posvete in oglaševalske kampanje za osveščanje širše javnosti, izdati informativno gradivo ter vključiti obvezo zaščite dostojanstva zaposlenih v zakon o varnosti in zdravju pri delu (Zakon o radu). Pripravili so tudi predlog pravilnika o preprečevanju "mobbinga", s katerim bi v organizacijah sprejeli ustrezno politiko. Prvi del seminarja se zaključil s predlogom za organizacijo društva ali delovne skupine, ki bi povezovala strokovnjake (pravnike, sociologe, psihologe, zdravnike medicine dela) in deležnike (delodajalce in sindikate) ter oblikovala predloge za vključitev zaščite pred psihičnim nasiljem v zakonodajo, pripravo nacionalne raziskave in sprejem ustreznih programov preprečevanja in obvladovanja psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Zdravju in varnosti mladih delavcev je bil namenjen drugi dan seminarja, ko so predavatelji govorili o zdravstveni ogroženosti mladih delavcev, poklicni izbiri med željami in možnostmi, bolniškem staležu pri mladih delavcih ter vzrokih zanj, o vedenju mladostnikov, ki vpliva na njihovo zdravje, kako mlade delavce ščiti slovenska zakonodaja ter kako poteka poklicna rehabilitacija mladih.
Evropska in slovenska zakonodaja mlade delavce posebej ščiti pred tveganji na delovnem mestu, kljub temu pa podatki kažejo, da mladi delavci in delavke pogosto delajo v škodljivih delovnih okoljih. Populacija delavcev od 15. do 24. leta je posebej ogrožena tudi zaradi pomanjkanja izkušenj, znanja in nezadostne usposobljenosti za zdravo in varno delo. Najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti z dela pri mladih delavcih so poškodbe zunaj dela in pri delu. Udeleženci seminarja so opozorili na pomanjkljivo pravno varstvo mladih pri občasnih in začasnih zaposlitvah, kot je na primer študentsko delo, in predlagali, da bi določbe, ki veljajo za redno zaposlitev, razširili tudi na druge oblike zaposlitve mladih.
Za zdravje in varnost mladih delavcev so pomembni tudi vedenjski vzorci, ki si jih mladi pridobijo pred vstopom v svet dela. Podatki kažejo, da uporaba vseh drog, tako dovoljenih kot prepovedanih, med srednješolci narašča, da se jih večina neredno in nezdravo prehranjuje, da jih je večina premalo telesno dejavnih itd. Če želimo imeti zdravo aktivno populacijo, je treba vložiti več energije v promocijo zdravja in programe zdravstvene vzgoje za otroke, mladostnike in starše ter oblikovati okolje, ki bo mladim omogočalo zdravju naklonjeno izbiro.
Nekateri predavatelji in udeleženci so opozorili, da bi morali več pozornosti nameniti poklicnemu svetovanju, saj bi tako omogočili mladim ljudem pot do takšne zaposlitve, ki bi ustrezala tako njihovim željam kot tudi sposobnostim in zmožnostim. Danes se namreč precejšnji delež otrok odloči za bodoči poklic bolj na podlagi zmožnosti kot želja in sposobnosti, kar pogosto pripelje do prešolanja ali prekvalifikacije in s tem poznejše zaposlitve.
