obvestila in novice / obvestila za javnost / Prikaz obvestila
Pasivno kajenje na delovnem mestu ogroža zdravje
Slovenska zakonodaja večinoma prepoveduje kajenje v delovnem okolju in s tem zaposlene ščiti pred pasivnim kajenjem. Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa pa bi radi ob svetovnem dnevu brez tobaka opozorili, da je pri nas kljub temu še veliko delovnih mest, kjer delavci ne morejo uveljavljati pravice do dela brez tobačnega dima. Najbolj ogroženi so zagotovo gostinski delavci, ki morajo največkrat delati v zakajenih in slabo prezračenih prostorih za kadilce, ki so najpogosteje veliko večji od nekadilskih. Natančnih podatkov o številu zaposlenih v gostinstvu pri nas nimamo, saj se prav v tej dejavnosti zaposluje veliko sezonske delovne sile in študentov, prav tako niso raziskane zdravstvene posledice pasivnega kajenja na delovnem mestu. Podatki Mednarodne organizacije za delo pa kažejo, da lahko v svetu neprostovoljnemu kajenju pripišemo 2,8 odstotka ali skoraj 18.000 smrti zaradi rakavih obolenj, povezanih z delom. Dovolj velik razlog za ukrepanje?
Kaj je pasivno ali neprostovoljno kajenje
O pasivnem ali neprostovoljnem kajenju govorimo takrat, kadar so nekadilci v istem prostoru kot kadilci, ki kadijo, in so posledično izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja (TDO). Nekadilci so najpogosteje izpostavljeni pasivnemu ali neprostovoljnemu kajenju v domačem okolju ter v javnih in delovnih prostorih.
Koliko ljudi je pasivnih kadilcev
Odgovor na to vprašanje ni enostaven, saj nihče sistematično ne zbira podatkov o tem, koliko ljudi je izpostavljenih vdihavanju TDO, koliko časa dnevno se zadržujejo v prostorih, onesnaženih s TDO, in kolikšna je koncentracija TDO v teh prostorih. Odstotek populacije, ki je izpostavljena pasivnemu kajenju, se pomembno zmanjša, če zakonodaja na javnih mestih ščiti nekadilce in prepoveduje kajenje. Povsem nezaščiteni pa so otroci, ki živijo skupaj s starši, ki kadijo v prostorih, kjer se zadržujejo tudi otroci. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 50 odstotkov otrok doma izpostavljenih neprostovoljnemu kajenju.
Kaj je tobačni dim iz okolja (TDO)
TDO ali tudi »dim iz druge roke« je mešanica strupenih plinov, tekočin in majhnih trdnih delcev, ki škodujejo človekovemu zdravju. TDO je sestavljen iz stranskega toka dima (le-ta se prosto vije iz prižgane cigarete, pipe ali cigare) in glavnega toka dima, ki ga po vsakem vdihu izdihne kadilec. Kadilec vdihne tretjino dima prižgane cigarete, dve tretjini dima pa se prosto širita po prostoru. TDO ostaja v prostoru (zavese, oblazinjeno pohištvo, preproge) še dolgo po tem, ko je bila cigareta, cigara ali pipa pokajena in – še vedno je strupen. Prezračevalni sistem, čistilec zraka, odpiranje okna ali kajenje v drugem prostoru vam ne zagotavljajo dovolj zaščite pred škodljivimi sestavinami TDO. Samo en način je, kako se lahko znebimo TDO – tako da odstranimo vir. V TDO je več kot 4000 kemikalij, vključno z ogljikovim monoksidom, formaldehidom, benzenom, kromom, nikljem, arzenom in vodikovim cianidom. Slednjega je v TDO sorazmerno kar 160-krat več, kot znaša vrednost, ki jo že štejemo za nevarno. TDO vsebuje enake strupene kemikalije kot dim, ki ga vdihava med kajenjem kadilec. Vendar pa je v TDO vsaj dvakrat več nikotina in katrana kot pa v dimu, ki ga vdihava kadilec neposredno iz cigarete. Zakaj je tobačni dim iz okolja (TDO) nevaren Več kot petdeset kemikalij, ki so v TDO, dokazano povzroča raka. Kemikalije, ki so v TDO, pa prispevajo tudi k nastanku drugih obolenj, kot so astma, srčna bolezen in emfizem. Agencija za zaščito okolja iz ZDA je uradno uvrstila TDO v skupino A kot »snov, ki povzroča raka«, tj. snov, ki sodi med najbolj nevarne karcinogene, saj ni ravni izpostavljenosti, ki bi bila še varna. Dejstvo je: da neprostovoljno kajenje povzroča bolezni in smrti pri sicer zdravih nekadilcih; da že od 8 do 20 minut trajajoča izpostavljenost povzroča večje tveganje za bolezni srca in kap (srčni utrip naraste, zmanjša se preskrba srca s kisikom, žile se stisnejo, kar povzroči povišan krvni tlak, zaradi česar mora srce bolj delati); da so med učinki pasivnega kajenja na otroke tudi nenadna smrt dojenčka v zibki in dihalne težave; da se pri nekadilcih, ki so izpostavljeni pasivnemu kajenju, verjetnost za razvoj pljučnega raka poveča za 25 %, za srčno bolezen pa za 10 %; da se ljudje ne zavedajo izpostavljenosti pasivnemu ali neprostovoljnemu kajenju: o izpostavljenosti poročajo le 3 od 10 ljudi, čeprav meritve kažejo, da ima kar 9 od 10 ljudi v telesu dokaze o pasivnem kajenju (testi merijo izpostavljenost, ki se je pojavila v zadnjih treh dneh); da je TDO glavni vir onesnaževanja zraka v prostorih; da je po ocenah agencije za zaščito okolja iz ZDA tveganje za razvoj raka zaradi izpostavljenosti TDO približno 57-krat večje kot celotno tveganje, ki ga predstavljajo vsi zunanji onesnaževalci zraka.
Pasivno kajenje na delovnem mestu
Slovenski zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v celoti prepoveduje kajenje v zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami. Določa tudi, da kajenje ni dovoljeno na javnih mestih razen v prostorih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. V gostinskih objektih, kjer gostom strežejo hrano, se določi prostor za kadilce. Velikost le-tega določi lastnik oziroma najemnik gostinskega lokala. V delovnih prostorih je dovoljeno kajenje le v prostorih, ki jih določi delodajalec in so fizično ločeni od drugih delovnih prostorov. Vsak zaposleni ima pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, ki niso onesnaženi s tobačnim dimom. Klub temu so pasivnemu oziroma neprostovoljnemu kajenju poleg gostov v Sloveniji zelo izpostavljeni delavci v gostinstvu, saj je lastnik tisti, ki določi velikost prostora, namenjenega kadilcem. Prostori za kadilce so praviloma večji od prostorov za nekadilce. Prostori za kadilce in nekadilce pogosto niso fizično ločeni, prezračevalni sistemi, ki bi zagotavljali čist zrak nekadilcem, pa ne delujejo. Delavci v strežbi se gibljejo tako po prostorih za nekadilce kot kadilce in pravice do dela v nezakajenih prostorih niti ne uveljavljajo. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo v gostinstvu, kamor sodijo hoteli in restavracije, leta 2003 zaposlenih 36.000 ljudi, od tega 21.000 žensk. Žal podatka o tem, koliko od njih jih dela v strežbi, ni na voljo. Tudi ni podatkov o tem, koliko študentov vsak dan opravlja priložnostna dela v barih, pubih in gostilnah. Vsi našteti so izpostavljeni pasivnemu kajenju in mnogi od njih bodo čez desetletje ali dve zboleli zaradi bolezni, povezanih z izpostavljenostjo TDO na delovnem mestu. Ali se zavedajo tveganja, ki so mu izpostavljeni? Ali se ga zavedajo njihovi delodajalci?
Zakaj predstavlja delovno mesto, kjer so delavci izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja, veliko tveganje za zdravje
Mednarodna organizacija za delo (ILO) je leta 2002 poročala, da je med boleznimi, povezanimi z delom, rak zahteval največ žrtev, saj je povzročil približno 640.000 smrti po vsem svetu. Isti vir navaja, da lahko 2,8 % vseh primerov raka med delavci pripišemo TDO. Ameriška agencija za zdravje in varnost pri delu priporoča, da se izpostavljenost TDO na delovnem mestu zmanjša na minimum, saj varnih ravni vdihavanja TDO ne poznamo. Učinek TDO na delovnem mestu je za izpostavljenega delavca pogosto nevarnejši, ker se lahko kombinira z drugimi snovmi z delovnega mesta in deluje z večjo močjo (sinergistično). Pljučni rak pri nekadilcu, ki je izpostavljen TDO na delovnem mestu, je poklicna bolezen, kar ima poleg zdravstvenih tudi finančne posledice – tako za delavca kot za delodajalca. Pri nas sicer še ni bilo primera, da bi delavec, ki je zaradi izpostavljenosti TDO na delovnem mestu zbolel za pljučnim rakom, zahteval odškodnino od delodajalca. V Sloveniji so zaradi pasivnega kajenja zelo ogroženi delavci v gostinstvu, saj jih t. i. tobačna zakonodaja izrecno ne ščiti. Ker ni slovenskih podatkov o posledicah izpostavljenosti neprostovoljnemu kajenju pri delu v gostinskih obratih, navajamo nekaj tujih, predvsem ameriških: pri ljudjeh, ki strežejo hrano, je tveganje smrti zaradi pljučnega raka 50 % večje kot pri splošni populaciji; povprečna raven nikotina pri delavcih v newyorških restavracijah in barih se je zmanjšala za 85 % po uvedbi zakonodaje, ki je prepovedala kajenje v barih in restavracijah; delavci v restavracijah so izpostavljeni ravnem TDO, ki so približno od 1,6- do 2-krat višje kot tiste, katerim so izpostavljeni na delu uradniki; še posebej so izpostavljeni delavci v barih, halah za bovling ter biljard in v igralnicah; v barih je raven nikotina v zraku do 15-krat višja kot v kadilčevem domu. Izpostavljenost neprostovoljnemu kajenju na delovnem mestu bi bilo treba v Sloveniji raziskati, saj pravzaprav ni na voljo nobenih oprijemljivih podatkov niti za vse delavce niti za posamezne dejavnosti.
Koristi delovnih mest brez tobačnega dima
Omogočanje dela v prostorih, ki niso onesnaženi s tobačnim dimom iz okolja, prispeva k boljšemu zdravju in počutju zaposlenih. Produktivnost in količina opravljenega dela se zvečata, saj je za kajenje ene cigarete potrebnih približno 10 minut. Zmanjšajo se stroški za čiščenje in vzdrževanje delovnih prostorov. Verjetnost, da bo prišlo do požara zaradi neprevidno odvrženega še tlečega cigaretnega ogorka, se zmanjša. Omogočanje nekajenja na delovnih mestih prinaša vsestranske koristi – tako delavcem kot delodajalcem.
Kako se lahko zaščitimo. Kako lahko dosežemo, da bodo delovna mesta nezakajena
Zagovarjajte pravico do zdravja in z ustavo določeno dejstvo, da nihče ne sme ogrožati življenja drugega. Vsakdo ima pravico do zraka brez tobačnega dima. Vsi delavci bi morali imeti pravico do dela v prostorih, kjer niso izpostavljeni TDO. Širite zavest, da kajenje škoduje vsem – tako tistim, ki kadijo, kot tudi tistim, ki sicer ne kadijo, a vdihavajo tobačni dim iz okolja.
