obvestila in novice / obvestila za javnost / Prikaz obvestila
S sredstvi PHARE do programa vseživljenskega učenja o zdravju in varnosti pri delu
Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa smo v sodelovanju s partnerskimi organizacijami - Andragoškim centrom Slovenije, Oddelkom za tehniško varnost Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije - začeli izvajati projekt Izobraževanje za zdravo delo in življenje, ki ga sofinancirata Evropska unija iz sredstev Phare in ministrstvo za šolstvo in šport. Namen projekta je vplivati na delodajalce in delavce, da bodo v okviru vseživljenjskega učenja osvajali znanje in veščine za zdrav delovni in življenjski slog in uvajali v delovno okolje spremembe, ki koristijo zdravju.
Projekt je del širšega programa promocije zdravja na delovnem mestu Čili za delo, s katerim želimo dolgoročno vplivati na postopno zmanjševanje bolniške odsotnosti, preprečevati poškodbe in delovno invalidnost ter zmanjševati regionalne razlike, hkrati pa prispevati k povečevanju zadovoljstva na delovnem mestu in posledično tudi k povečevanju produktivnosti ter splošne blaginje prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Podatki o zdravstvenem stanju delavcev, zbrani na podlagi analiz bolniške odsotnosti, kažejo, da se izostajanje z dela zaradi bolezni in poškodb v zadnjih desetih letih ni bistveno povečevalo, narasla pa je resnost bolezni, kar pomeni, da zaradi iste bolezni ostajajo delavci dlje na bolniškem dopustu. Posebej izrazito se to kaže pri poškodbah, po čemer lahko sklepamo, da se poškodbe verjetno zgodijo redkeje, so pa težje. Najpogostnejši vzroki za odsotnost z dela so poleg poškodb še bolezni kostnomišičnega sistema in duševne motnje, ki so lahko tudi posledica dolgotrajne izpostavljenosti negativnemu stresu na delovnem mestu.
Bolniška odsotnost pa še zdaleč ni le kazalec bolezni, pač pa na njeno višino vplivajo številni dejavniki, kot npr. veljavna zakonodaja in trenutna družbeno-ekonomska situacija. Na ravni podjetja na bolniško odsotnost bistveno vpliva npr. uspešnost podjetja, odnos nadrejenih do delavcev ter skrb za varnost in zdravje pri delu. Višina bolniške odsotnosti je odvisna tudi od urejenosti delovnega mesta in odnosa sodelavcev pa tudi od odnosa posameznika do bolezni, razmer v družini, življenjskega in delovnega sloga posameznika ter njegove prilagodljivosti, komunikativnosti in priljubljenosti v delovnem okolju…
Večino od naštetih kategorij problemov se da obvladovati s primernimi ukrepi, z vlaganjem v znanje in veščine o zdravem delovnem in življenjskem slogu ter s spremembami v delovnem okolju v korist zdravja. Številne raziskave kažejo, da so podjetja, ki so uvajala celostne programe izobraževanja o zdravju in zdravem življenjskem slogu in o spremembah na delovnem mestu, dosegla pozitivne učinke.
V okviru projekta Izobraževanje za zdravo delo in življenje načrtujemo zato oblikovanje programa promocije zdravja, ki bi ga bilo mogoče prilagoditi potrebam posameznih podjetij, ustanov in drugih organizacij. Program bo zajemal sedem izobraževalnih in intervencijskih modulov. Prvi, analiza stanja v organizaciji, bo postavil izhodišča za izbiro in izvedbo vseh preostalih: preprečevanje poškodb pri delu; ergonomski ukrepi na delovnem mestu; preprečevanje obremenitev zaradi izpostavljenosti kemijskim onesnaževalcem pri delu; organizacijski ukrepi v delovnem okolju; obvladovanje stresa in preprečevanje uporabe psihoaktivnih snovi na delovnem mestu. Moduli bodo objavljeni v priročniku za izvajalce programa, za katere bomo pripravili posebno izobraževanje, ki ga bodo izvajali posebej usposobljeni strokovnjaki. Izvajalcem programa bo v pomoč tudi gradivo z najpomembnejšimi nasveti za zdravo in varno delo. Program bomo preizkusili v Pomurju, saj gre za regijo, ki po gospodarskih in zdravstvenih kazalcih precej zaostaja za slovenskim povprečjem.
Skupine za oblikovanje modulov bodo sestavljene interdisciplinarno, tako bodo v njih sodelovali zdravniki specialisti medicine dela, psihologi, promotorji zdravja, varnostni inženirji, kadrovski svetovalci in sindikalni predstavniki. K sodelovanju bomo pritegnili tudi številne institucije, ki bodo tvorile jedro bodoče mreže za izmenjavo znanj na področju zdravja in varnosti pri delu.
Pri oblikovanju programa bomo upoštevali podatke iz raziskave o odnosu slovenskih direktorjev do lastnega zdravja in zdravja zaposlenih, o stanju na področju promocije zdravja v podjetjih, ustanovah in drugih organizacijah ter o pripravljenosti za uvajanje programov promocije zdravja na delovnem mestu. Raziskavo je inštitut izvedel v začetku leta in ne sodi v Pharov projekt, analiza podatkov pa bo potekala vzporedno z njegovo pripravljalno fazo.
