obvestila in novice / novice / Prikaz novice
Razširjenost uporabe prepovedanih psihoaktivnih snovi v splošni populaciji (18–65 let)
Uvod
Psihoaktivne snovi (PAS) so snovi, ki po vnosu v telo spremenijo zaznavanje, razpoloženje, zavestno vedenje in/ali motorično delovanje posameznika. Uporaba prepovedanih PAS predstavlja resno grožnjo za zdravje in blaginjo uporabnika in njegove družine. Zaradi manjše produktivnosti uporabnikov prepovedanih PAS, nezgod in poškodb v delovnem okolju kot posledic uporabe, odsotnosti delavcev, nizke delovne morale in povečane obolevnosti uporabnikov pa je ogroženo tudi nemoteno delovanje podjetij, gospodarstva in ne nazadnje celotne družbe.
Družbe oz. države skušajo pripraviti učinkovite ukrepe za soočanje s to problematiko. Po eni strani so usmerjene v zmanjševanje ponudbe in preskrbe s prepovedanimi PAS in v s tem povezan kriminal, po drugi strani pripravljajo različne preventivne programe, programe zmanjševanja škode zaradi uporabe prepovedanih PAS, programe zdravljenja zasvojenih s prepovedanimi PAS in programe socialne reintegracije.
Na KIMDPŠ načrtujemo, oblikujemo in izvajamo programe promocije zdravja aktivne populacije (predstavlja skoraj polovico slovenske populacije), za kar potrebujemo podatke o razsežnosti in značilnostih različnih problemov, ki pestijo naše delavce. Od tu potreba po raziskavi o razširjenosti uporabe prepovedanih PAS v splošni populaciji.
O raziskavi - metodologija
Raziskava je rezultat sodelovanja med KIMDPŠ kot nosilcem projekta in Centrom za raziskovanje javnega mnenja (CJMMK) Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani kot izvajalcem raziskave. Potekala je med 3. in 19. novembrom 2008 na slučajnem vzorcu več kot 1.500 oseb, starih 18 ali več let, ki so bivale v Sloveniji.
Izdelali smo vprašalnik o razširjenosti uporabe prepovedanih PAS. Pri tem smo upoštevali priporočila Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) za ključni indikator »razširjenost uporabe prepovedanih drog v splošni populaciji« in izkušnje pri raziskovanju razširjenosti uporabe drog med šolsko mladino (ESPAD). V vprašalnik smo vključili vprašanja o poznavanju različnih drog in pogostosti uporabe kanabisa, ekstazija, vdihavanja hlapov, pogostosti uporabe pomirjeval (ki jih ni predpisal zdravnik), LSD-ja, amfetaminov, kokaina, kreka, heroina, metadona, GHB-ja, čarobnih gobic in anaboličnih steroidov, prav tako pa tudi o pogostosti vbrizgavanja drog in uporabe kombinacije alkohola in tablet zato, da bi bil nekdo zadet; o tem, katera prepovedana PAS je bila prva, ki jo je anketiranec/anketiranka poskusil/a, in kako jo je dobil/a; ter o različnih mnenjih, povezanih z uporabo prepovedanih PAS. Raziskovalni instrument je bil oblikovan in prirejen za telefonsko izvedbo ankete.
Za potrebe te predstavitve smo obdelali odgovore 1.251 oseb, starih od 18 do 65 let. V vzorcu je bilo polovica moških in polovica žensk. 56% je odgovorilo, da živijo v mestnem oz. primestnem okolju. Tretjina je imela srednješolsko izobrazbo, 29% poklicno, dobra petina osnovno, 16% pa višjo, visoko ali več. Polovica anketiranih je bila poročenih, desetina je povedala, da živijo v izvenzakonski skupnosti. 57% je bilo zaposlenih (med njimi 2,5% s skrajšanim delovnim časom in 3,3% samozaposlenih), 14,5% dijakov oz. študentov, 20% upokojenih (med njimi 1,4% invalidsko), 7% brezposelnih ter 2% gospodinj.
Rezultati
Poznavanje prepovedanih PAS
Med najbolj poznanimi prepovedanimi PAS so marihuana, heroin, kokain, ekstazi in metadon – za njih je slišalo več kot 90% anketiranih. Med najmanj poznanimi pa so GHB, anabolični steroidi in čarobne gobice, za katere je slišala slaba tretjina oziroma manj. V vprašanje smo kot posredno mero odkritosrčnosti uvrstili tudi izmišljeno drogo, za katero je 4,6% anketiranih izjavilo, da je zanjo že slišalo – uporabil je pa ni nihče. Moški in ženske se v poznavanju prepovedanih PAS ne razlikujejo – razen LSD-ja , ki ga pozna več moških, prav tako krek.
Uporaba prepovedanih PAS med znanci, v družini
Dobra tretjina anketiranih (moški značilno pogosteje) je odgovorila, da osebno poznajo nekoga, ki uporablja katero od prepovedanih PAS (marihuana, LSD, amfetamini, kokain, krek, heroin, ekstazi, metadon, GHB, čarobne gobice, anabolični steroidi oziroma hlapila). Tako so pogosteje odgovarjali mlajši (18–34) in tisti, ki so odgovorili, da so si v življenju želeli poskusiti katero od drog, in tisti, ki so jo že uporabili.
5,5% anketiranih je odgovorilo, da nekdo v njihovi družini jemlje katero od prepovedanih PAS. Povezava med željo poskusiti, dejansko uporabo in dejstvom, da je v družini nekdo, ki je uporabljal PAS, je bila statistično značilna. Tisti, ki so odgovorili, da nekdo v družini jemlje / je jemal droge, so pogosteje odgovorili, da so si želeli poskusiti prepovedane PAS, pa tudi da so jih vzeli.
Od želje poskusiti … do realizacije
15,8% anketiranih je odgovorila, da so si želeli poskusiti katero od prepovedanih PAS – moški statistično značilno pogosteje kot ženske, mlajše starostne skupine (18–35 let) pogosteje kot starejše. Želja “poskusiti” ni bila povezana z izobrazbo anketiranih, je pa bila povezana z zaposlitvijo, zakonskim stanom in tipom krajevnega okolja. Želja po poskusu prepovedanih PAS je bila pogosteje prisotna med zaposlenimi in dijaki/študenti, samskimi in med prebivalci mest in primestij.
82% tistih, ki so si kdaj želeli poskusiti katero od prepovedanih PAS, je to tudi storilo. Prepovedane PAS so uporabili tudi 3% tistih, ki so sicer izjavili, da si tega niso želeli. Da so v življenju uporabili prepovedane PAS, je odgovorilo 15,8% anketiranih, moški statistično značilno pogosteje kot ženske, mlajši (18–35 let) statistično značilno pogosteje kot ostale starostne skupine, kar velja tudi za oba spola. Prepovedane droge so pogosteje uporabili zaposleni in dijaki/študenti, samski in prebivalci mest oz. primestij.
S prepovedanimi drogami ima izkušnjo skoraj vsak drugi moški v starosti od 18 do 34 let in vsaka peta ženska. V starostni skupini od 35 do 50 je “izkušenih” dobra šestina (15%) moških in 7% žensk. Med starejšimi od 50 let pa 5% moških in 2% žensk.
Večina uporabe katerekoli prepovedane droge gre na račun uporabe marihuane, ki jo je v vsem življenju uporabilo 15% anketiranih. Največ (8,5%) anketiranih jih je odgovorilo, da so jo uporabili od enkrat do petkrat, več kot 40-krat (= redna uporaba) pa 3% anketiranih. Ženske so pogosteje odgovorile, da marihuane niso nikoli uporabile, moški so pogosteje označili vse kategorije uporabe – od eksperimentiranja do redne uporabe.
Da so marihuano uporabljali v preteklem letu pred anketo, je odgovorilo 3,5% anketiranih, 2,2% pa sta marihuano uporabila v mesecu pred anketo.
S preostalimi prepovedanimi PAS je imelo izkušnjo manj kot 2% anketiranih – še največ z ekstazijem (1,6%), hlapi (1,4%), kokainom (1,4%) in LSD-jem (1,3%).
Prva droga in njen vir
Skoraj vsi (96%), ki so navedli vseživljenjsko uporabo katerekoli prepovedane PAS, so kot prvo drogo navedli marihuano. Večinoma so jo dobili od prijateljev, le redki so jo kupili.
Kakšno škodo (telesno ali drugačno) tvegajo ljudje, ki uporabljajo PAS?
Več kot 90% anketiranih je menilo, da predstavlja redno kajenje tobaka, pitje od 4 do 5 pijač dnevno, redno vbrizgavanje, redna uporaba kokaina, redno kajenje marihuane in redna uporaba ekstazija zmerno oz. veliko tveganje za zdravje.
Skoraj dve tretjini anketiranih ocenjujeta eksperimentiranje s prepovedanimi drogami kot tvegano, medtem ko skoraj tri četrtine anketiranih ocenjujejo občasno kajenje tobaka kot tveganje za zdravje.
Tisti, ki v življenju niso uporabili prepovedanih PAS, pogosteje menijo, da redna, pa tudi občasna uporaba predstavlja tveganje.
Mnenje o odvisnikih in odgovornosti
Tri četrtine anketiranih dojemajo odvisnike / odvisnice od prepovedanih PAS bolj kot bolnike, 12% se zdijo bolj kriminalci, 8% se ne zdijo niti bolniki niti kriminalci, medtem ko 5% vprašanih ni vedelo odgovora. Tisti, ki so odgovorili, da so v življenju poskusili prepovedane PAS, so bolj pogosto odgovorili, da odvisnike/odvisnice dojemajo bolj kot bolnike.
Za reševanje problematike, povezane z uporabo prepovedanih PAS, je po mnenju treh četrtin anketiranih najbolj odgovorna družina. Mnenja so bila povezana s spolom, niso pa bila povezana z izobrazbo oz. z (ne)uporabo prepovedanih drog.
Zaključek
Prvič so nam na voljo podatki o uporabi prepovedanih PAS v splošni populaciji. Zbrani so bili v okviru telefonske ankete, ki seveda nosi določene pasti (pokritost s telefonskimi priključki, uporaba stacionarnih telefonov vs. mobilnim telefonom), pa vendar predstavljajo dovolj dobro podlago za oceno prevalence uporabe prepovedanih PAS med slovensko splošno populacijo, staro od 18 do 65 let.
Ugotovili smo, da znaša vseživljenjska uporaba prepovedanih PAS 15,8%. Izkušnjo s prepovedano PAS imajo pogosteje moški kot ženske in mlajši (starost 18–35 let) obeh spolov, kar ne preseneča, saj se je uporaba katerekoli prepovedane PAS v skupini všolanih 15- do 16-letnikov v obdobju 1995–2003 večala. Izhodiščna vrednost za vseživljenjsko uporabo katerekoli prepovedane PAS je bila leta 1995 13%.
Večina vseživljenjske uporabe prepovedanih PAS je – tako kot tudi v skupini 15- do 16-letnikov – povezana predvsem z uporabo marihuane, ki je najbolj poznana in tudi najbolj razširjena prepovedana PAS pri nas. Marihuano je kadarkoli v življenju uporabilo 15% anketiranih. Večina (8,5%) jo je samo poskusila enkrat do petkrat, 3% jo je uporabilo 40-krat ali pogosteje. Za razliko od mladostnikov je v splošni populaciji pogostost uporabe marihuane v vsem življenju statistično značilno povezana s spolom, in sicer so ženske bolj pogosteje odgovorile, da marihuane niso uporabile.
Pogoste so razprave o tem, da bi morali problematiko prepovedanih PAS reševati medsektorsko, največ odgovornosti je skoncentrirane v Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kar se odraža tudi v mnenjih. Anketirani večinoma gledajo na odvisnike/odvisnice od prepovedanih PAS kot na bolnike. Po njihovem mnenju je odgovornost za reševanje problematike v zvezi s prepovedanimi PAS predvsem odgovornost družine. Ali so naše družine opremljene za to, pa je seveda drugo vprašanje.
V anketi smo dodali tri enostavna vprašanja v zvezi s kajenjem tobaka in pitjem alkoholnih pijač, ki kažejo, da so legalne PAS še vedno tiste, ki so močno razširjene v splošni populaciji.
Opravljena analiza kaže na stanje in nakazuje, v katero smer bi bilo potrebno nadaljnje poglobljeno raziskovanje, pa tudi da bi moralo biti tudi več poudarka na verodostojnem informiranju o škodljivosti uporabe različnih prepovedanih PAS.
Ugotovljeni podatki nedvomno lahko služijo za načrtovanje preventivnih programov in programov promocije zdravja.
Pripravila: mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih., zdravstvena svetnica
